ZASTAVA MARJANA ZUPANČIČA IN NJEGOVA VOLJA
Vse od domačega Eurobasketa 2013, točneje od četrtfinalne tekme med Slovenijo in Francijo, prav tiste, ki je odrinila uspešnost domačega prvenstva in domače reprezentance, je velika zastava, pravzaprav nacionalna navijaška zastava, reden del nomadskega seljenja slovenskega naroda v več tisoč primerkih. In ne samo, da se seli z najbolj lojalnimi podporniki slovenske košarkarske reprezentance, pač pa je zastava nesporno glavna zvezda na tribunah širom Evrope. Na mundialu leta 2014 jo je v Barceloni doletela lažja poškodba, a je del skupnega večera ob morju z našimi fanti, takrat je pred vsemi stopal Alen Omić, in zavedajoč se moči ameriških košarkarjev, jeza hitro izginila in posledično tudi ni bilo večjega razočaranja. Zastava je ob prihodu domov preživela prijetno rehabilitacijo, vse dokler ni ponovno oživela, in to v vsem svojem sijaju na letošnjem Eurobasketu. Z zlatimi črkami zapisano prvenstvo za zlate košarkarje in zlate navijače ter zlato, največjo zastavo, ki je kadarkoli našla mesto na tribunah v Sloveniji. Ponosno so vanjo zrli vsi pred tv ekrani, v dvorani Sinan Erden, kot tudi naši junaki. Kapetan Gogi, čudežni deček Luka, ameriški Slovenec Tonček, skočni Gapi, ostrostrelec Prle… Ker je potrebno, vsekakor pa nujno, opraviti z delom ob tako izvrstnem prvenstvu (Istanbul po Istanbulu), se je zastava znašla tudi v Šenčurju, letos že na dveh tekmah. Šenčurjevi navijači so že vrsto let vitalni del tistih, ki redno spremljajo tudi reprezentančne akcije, zato ni odveč dodati, da je povezanost Šenčurjevih bobnarjev in vseh razgretih glasilk na vročih tribunah, tesno stkana z Marjanom Zupančičem, ki je uradni lastnik zastave. Marjan sicer vedno doda, da jo je nekdo pač naročil in naredil, da pa so lastniki zastave vsi, ki pridejo spodbujat slovensko košarkarsko reprezentanco, ali, če smo bolj pikolovski, tudi ostale športnike. Zastava ni vajena samo košarkarskih dvoran, pač pa tudi nizkih temperatur v Kranjski Gori in Planici. »Kdor so počuti ponosno ob zastavi je tudi njen solastnik«, rad doda Marjan. In to je tisti Marjan, ki je pred prvenstvom napovedal, da bodo v finalu Slovenci ugnali Srbe.
Marjan je skoval odličen simbol, ki spada tja kamor gredo optimistični in energično veseli podporniki slovenskega športa. V Istanbulu je Marjanova zastava zavzela skoraj polovico tribune za severnim košem, in ni je bilo televizije, kot tudi ne fotografa, ki je ne bi ujel v svoj objektiv ter razpršil njeno gracioznost po vsem svetu. Marjan Zupančič, ki živi v gorenjski Valburgi, je našel svojo moč in kljub neprijazni bolezni (ALS) prišel v Istanbul ter bodril zlato reprezentanco, kot je tudi s pomočjo predsednika KK Šenčur GGD, Janka Sekneta prišel v Šenčur na tekmo proti Petrol Olimpiji in pokazal, da so njegova volja, prijazen odnos in široko srce še večji kot je velika njegova navijaška zastava.
Marjan, hvala ti za srčnost in hvala za simbol junaških src slovenskih športnikov. Največja zastava nam je vsem v ponos.
