ŠENČUR GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA AMBICIOZNO V NOVO SEZONO
Svež je spomin gorenjskega prvoligaša na minulo sezono, ki je v vseh pogledih z zlatimi črkami zapisana v klubsko zgodovino. Ob sijajnem nastopu v pokalu Spar, ko so Šenčurjevi košarkarji klonili šele v finalu porti Sixt Primorski, je četica Radeta Mijanovića bila del zgodbe Lige za prvaka in na koncu pristala na šestem mestu.
Pred začetkom pripravljalnega dela (13. avgust) so Šenčurju zvestobo obljubili Miljan Pavković, Nejc Martinčič, Uroš Zadnik, Marko Popadič, Jan Novak, Ramo Rizvić, Gezim Morina, Urban Gorjanc in Smiljan Pavič. V Šenčurju, kjer se s kadrovanjem ukvarjata direktor kluba Aleš Puhar in Rade Mijanović pogledujejo še proti krilnemu igralcu in gibljivi štirici oziroma mlademu centru, ki bi v kapetanu Smiljanu Paviču našel izjemnega mentorja. Ob vseh izkušnjah, ki jih premorejo Gorenjci bo s člansko ekipo treniralo še pet mladcev iz Šenčurjevega pogona, predvsem na zanimivo generacijo U17, ki bo letos igrala v prvi ligi. Pred novo sezono je o tem in o nem spregovoril direktor Aleš Puhar.
Sezona 2017/18 je bila za KK Šenčur GGD zgodovinska. S finalom v pokalu Spar in končnim šestim mestom v državnem prvenstvu so cilji avtomatsko postavljeni visoko. Ponavadi drži, da je lažje naskočiti višje cilje, kot pa jih braniti?
»To kar drži. Seveda pa v našem klubu vsako leto nekaj primaknemo, tako v igralskem kot tudi v organizacijskem smislu. Nismo klub, ki bi zdržal le eno sezono in padcev ne pričakujem. Veliko je odvisno kako bodo kadrovali drugi klubi, kako se ogniti poškodbam…ipd. Naša želja je, da se v prvem delu lige uvrstimo med prvih šest. Kasneje se lahko zgodi marsikaj. Že lani smo dokazali, da lahko premagamo vsakogar. V pokalu je odvisno od žreba, ambicije pa vsekakor imamo. Nastopili bomo tudi v mednarodnem pokalu Alpe Adria, kjer pa si višjih ciljev nismo postavili. V tem tekmovanju bodo priložnost dobili mlajši oziroma tisti igralci, ki sicer ne bodo, zaradi takšnih in drugačnih razlogov, imeli večje minutaže.«
Kako je celotna gorenjska regija sprejela uspehe košarkarjev iz Šenčurja?
»Zdi se mi, da nas ob uspehih vsi povezujejo z Gorenjsko, kjer nedvoumno smo, z vidika podpore, predvsem sponzorske, je pa klub enostavno šenčurski. Naši koraki so majhni in zanesljivi. Naš glavni pokrovitelj Gorenjska gradbena družba nam ne daje neomejeno sredstev. Vsa sredstva so porabljena zelo racionalno in z njimi ravnamo optimalno.
Kakšne so želje direktorja kluba, ki prihaja iz najmanjšega prvoligaškega kraja?
»Želim si, da bi postavili zanesljivo in stabilno organizacijsko strukturo kluba. Sam ne bom še 50 let v klubu, zato si želim, da bi nekoč sam z razdalje spremljal razvoj in delovanje kluba. Zagotovo si želim tudi to, da bi v domači občini in seveda v vsej gorenjski regiji podjetja prepoznala kakovostno delo in našo skromnost. Verjamem, da bi bilo precej bolje, če bi država omogočila določene olajšave podjetjem, ki bi finančno pomagala športnim klubom. Zaenkrat temu žal ni tako. Upam, da se bomo dogovorili z dodatnim vodjem mladinskega pogona. Želimo si tudi dodatna izobraževanja za trenerje v mlajših selekcijah. Cilj je ustvariti in razviti mlade igralce, ki bi bili del reprezentančnih selekcij, sočasno pa bi imeli igralce, ki so sposobni igrati v prvi ligi. Tega danes ni zmožen skorajda nihče.«
Šenčur je majhen kraj in otrok je toliko kolikor jih pač je. Kako vam uspe privabiti otroke, da se odločijo za košarko. Vendarle v takšnem okolju skorajda vsak najstnik šteje.
»Tudi v Šenčurju so še rezerve, a se zavedamo, da zgornja meja ni daleč. Članska ekipa je v vseh športih ogledalo kluba. To je klubska vitrina, ki je vpogled vsem. V Šenčurju je ena osnovna šola, pomagamo si s podružnicami. Zagotovo je težava, ker v Šenčurju ni srednje šole. In lahko pogledamo še naprej. Tukaj ni fakultete, ni študentskih domov in fantje se pri 15-ih letih porazgubijo po Sloveniji. Ampak košarkarske potenciale lahko pridobimo le s kakovostnim delom, dobrimi programi in trenerji.«
V prihajajoči sezoni bosta dve Šenčurjevi selekciji (U13 in U17) igrali v prvi ligi, ob bok članski ekipi, bo tudi s tega vidika sezona zgodovinska.
»To je res. Pokazalo se je, da so naši trenerji strokovno usposobljeni in so tudi pri nas že dlje časa. Gal Sekne (U13) in Marko Roner (U17) sta si uspela izboriti prvo ligo. Njima, kot tudi tistim, ki so pripomogli k temu, lahko iskreno čestitam. Ne pozabimo tudi igralce, ki si te rezultate zaslužijo.«